Sladkorna bolezen in gluten

Celiakija in preobčutljivost na gluten je lahko povezana tudi z ostalimi pogostimi kroničnimi obolenji. Eno izmed takšnih je sladkorna bolezen, kjer pride do povišanja sladkorja (glukoze) v krvi, kot posledica nedelovanja ali oslabljenega delovanja trebušne slinavke. Posledično pride do pomanjkanja hormona inzulin-a, ki je odgovoren da glukoza, ki jo zaužijemo, lahko vstopi v celice in se tam uporabi. Če je inzulina premalo ali ga ni, glukoza ostaja v krvi in govorimo, da ima posameznik povišan krvni sladkor.

Različni tipi sladkorne bolezni

Poznamo 3 osnovne tipe sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen tipa 1 je imenovana tudi od inzulina odvisna sladkorna bolezen in spada med autoimune bolezni. Razvije se, ko trebušna slinavka preneha proizvajati inzulin. Največkrat se pojavi pri otrocih in mladih.

Sladkorna bolezen tipa 2 se navadno prične z neobčutljivostjo za inzulin, torej celice inzulina ne morejo uporabiti. Kasneje upadeta tudi nastajanje in izločanje inzulina. Sladkorna bolezen tipa 2 se bolj tipično pojavi pri odraslih, ki imajo povišan krvni tlak ter prekomerno telesno težo, so telesno neaktivni. Danes se vedno več sladkorne bolezni tipa 2 pojavlja tudi med otroci, ki kot rečeno zgoraj, imajo preveliko telesno težo in nasplošno nezdrav življenjski slog.

Tretji tip je gestacijski diabetes, ki se lahko pojavi pri posameznicah v času nosečnosti.

Sladkorna bolezen in celiakija

Prevalenca celiakije pri mladih s sladkorno boleznijo tipa 1 starih do 20 let v Sloveniji je 5,6%, sicer pa podatki kažejo da se lahko pojavi pri celo do 10% otrok in odraslih s sladkorno boleznijo. Bolezen poteka največkrat asimptomatsko. Najpogosteje celiakijo odkrijejo v prvih letih po pojavu sladkorne bolezni, redkeje diagnosticirajo obe bolezni hkrati ali pa se sladkorna bolez pojavi pri bolniku s celiakijo.

Brezglutenska prehrana pri sladkorni bolezni

Bolnik, ki ima celiakijo ali drugo preobčutljivost na gluten in hkrati sladkorno bolezen mora združiti pravila prehranjevanja za brezglutensko prehrano in sladkorno bolezen. Prehranjevati se mora uravnoteženo in poseben poudarek je na urejeni prehrani. Celodnevno prehano mora imeti tak bolnik razdeljeno med 4-5 rednih obrokov v enakomerno razdeljenih časovnih intervalih, med obroki pa ne sme posegati po prigrizkih. Pomembno je, da ne uživa sladkih pijač. Zaradi načina delovanja mešanic insulina preko celega dneva, posameznih obrokov ne sme izpustiti, kar je tudi bistvena razlika prehrane posameznika s sladkorno boleznijo in zdravega, saj slednji posamezni obrok brez škode kdaj opusti.

Prehranske smernice za ljudi s sladkorno boleznijo priporočajo uživanje raznolike, zdrave, uravnotežene hrane, uživanje manjših količin beljakovinskih živil in izogibanje neprimernemu ter prevelikemu vnosu maščob. Količino zaužitih ogljikovih hidratov se uravnava s primerno količino inzulina in telesno aktivnostjo. Upoštevanje prvih dveh priporočil je popotnica za ohranjanje zdravja in preprečevanja poznih zapletov pri sladkorni bolezni. Tretje priporočilo pomeni čim boljšo kontrolo krvnega sladkorja.

Pri bolniku, ki mora uživati brezglutensko prehrano in hkrati šteti ogljikove hidrate v prehrani je lahko to včasih izziv, predvsem pri izbiri predprivaljene hrane brez glutena, npr. kruha in moke. Večina mešanic moke vsebuje koruzo, riž, krompirjev škrob in dodatke, ki za bolnika s sladkorno boleznijo niso najboljša izbira. Danes se ponudniki brezglutenskih izdelkov trudijo tudi v tej smeri. Na policah trgovin že lahko najdemo brezglutenski kruh z majhno vsebnostjo sladkorja ter višjo vsebnostjo sestavljenih ogljikovih hidratov. Tak kruh vsebuje npr. ajdo, kvinojo, proso. Zelo pomembno je torej, da v svojo prehrano vključimo sestavljene ogljikove hidrate, ki vsebujejo tudi prehranske vlaknine in ki bodo poskrbeli, da ne bo prišlo do hitrega dviga sladkorja v krvi.

Tudi sami lahko doma v osnovno mešanico za kruh dodamo zmleto kvinojo ali pa samo na pol kuhano kvinojo, proso, ajdo in s tem kruh obogatimo s sestavljenimi ogljikovimi hidrati ter vlakninami. Seveda pa še vedno velja, da v prehrano vključimo čim več svežega sadja in zelenjave ter uporabljamo sveže surovine ter čim manj v naprej predelane hrane. Tudi pri kuhanju se poslužujmo zdravih načinov priprave hrane – kuhanje (v vodi, sopari, pod pritiskom), dušenje (v lastnem soku, z dodatkom vode in/ali maščobe), pečenje (brez ali z zelo malo maščobe v ponvi, v pečici, na žaru). Izogibati pa se je potrebno ocvrti hrani ter praženju na veliki količini maščobe.

Koncu koncev pa je tukaj še redna telesna aktivnost, s katero lahko resnično dosežemo nek zdrav življenski slog, ki bo tudi bolniku s sladkorno boleznijo in celiakijo omogočil kvalitetno in zdravo življenje.

Vir fotografij: svetovni splet

1:http://www.sladkorcki.si/media/docs/CELIAKIJA.pdf

2:http://www.sladkorcki.si/media/docs/Prehrana_pri_SB.pdf