Kako uvesti brezglutensko dieto v naš vsakdan

Spomnim se dne, ko sem prvič slišala za diagnozi celiakija in da je to »bolezen izbora«, če te bolezen že doleti. Zakaj? Ker je vse, kar moraš narediti, da greš na brezglutensko dieto. Ob prvem obisku pri dietetičarki ali dietetiku se to morda sliši dokaj preprosto, vsaj na začetku. Navadni kruh zamenjaš za brezglutenskega, navadne testenine zamenjaš za brezglutenske in navadno moko zamenjaš za brezglutensko.

Na policah v trgovini obstaja veliko brezglutenskih izdelkov, tako da ne bi smelo biti težav. Mlečni izdelki so načeloma ok, bolniki s celikijo oz. bolj domače celiakaši pa lahko uživajo vso svežo zelenjavo, sadje in meso. Držati se takšne diete res ne bi smelo biti pretežko, še posebno, ker se počutje ob tem lahko popolnoma izboljša in zdravje nenazadnje poplača ves trud.

Celiakaši (in njegovi skrbniki) se ob postavitvi diete seznanijo tudi z informacijo, ki jih bo spremljala vse življenje – da je dovoljena meja glutena v izdelkih 20 ppm oziroma 20 delcev glutena na milijon delcev brezglutenske surovine, kar se sliši zelo malo, lahko pa povzroči veliko neprijetnih težav. In tukaj se celiakaši običajno prvič srečajo tudi z besedo »kontaminacija« – ta običajno predstavo o preprostosti diete hitro zelo spremeni.

Že tako prestrašeni in pogosto izgubljeni zaradi nove diete, se celiakaši takrat seznanijo z neprijetnim dejstvom, da so sicer brezglutenski izdelki lahko kontaminirani (okuženi)z glutenom med proizvodnjo, pakiranjem, pripravo, postrežbo in zato vsebujejo več kot 20 ppm glutena.

Izvedo, da  je v mnoge izdelke dodan gluten, čeprav ga tam ne bi pričakovali (ker sploh ni potrebe po njegovi vsebnosti). Kot npr. v nekatere mlečne izdelke, mesnine, koruzne kosmiče, sladkor v prahu in podobno. Zato je zelo pomembno, da celiakaši in vsi, ki zanj kupujejo in pripravljajo hrano, redno berejo deklaracije in da jih dejansko tudi razumejo. Od lanskega decembra morajo biti besede »gluten«, »pšenica«,«pšenični škrob«,»ječmen«,  »ječmenov slad«, »rž«, »oves« ipd. na deklaraciji napisane v poudarjeni pisavi oz. mora na izdelku pisati, da vsebuje gluten ali da lahko vsebuje sledi glutena. Takšni izdelki pa niso primerni za jedilnik bolnikov s celiakijo.

Brezglutenska dieta naj ne bo izbiranje oziroma nabiranj brezglutenskih živil

To pa je tudi trenutek, ko se pojavi zmeda in velik strah – kaj sploh lahko celiakaši še jedo? Iz mnogih pripovedi, ki sem jih slišala, nato sledi »realnost« in prehodno obupano obdobje, v katerem se sprašujejo, kako se lahko sploh varno brezglutensko prehranjujejo, če pa se zdi, da je že skoraj vse kontaminirano.

Veliko posameznikov, s katerimi sem se srečala, na tej točki začne zbirati informacije o izdelkih brez glutena in delati sezname brezglutenskih izdelkov. Situacijo pa še dodatno zaplete védenje, da so ti seznami lahko vsako leto drugačni, ker se lahko spremeni proizvodnja, linija pakiranja, ipd. Preverjanje  vsebnosti glutena v izdelkih in priprava seznamov velikokrat postane vsakdan celiakašev. Na seznamih pa se znajdejo tudi  izdelki, ki jih pred postavitvijo diagnoze sploh ni bilo na vsakodnevnem jedilniku. Prav zato je prav, da so celiakaši pozorni in spremljajo varnost izdelkov, ki jih uživajo. Vsaj na začetku predlagam, da se bolniki s celiakijo oz njihovi skrbniki ne zapletajo v dolge sezname.

In kako se praktično lotiti uvajanja brezglutenske diete? Bolnik oz. starši, če je bila diagnoza postavljena otroku, naj na list papirja napišejo 5-7 svojih najpogostejših zajtrkov, malic, kosil, popoldanskih malic in večerij. Napisani naj bodo čim bolj natančno in naj vključujejovsa živila in uporabljene sestavine. Nato naj pregledajo, kateri izdelki očitno vsebujejo gluten in tiste, ki bi morda lahko vsebovali gluten – ter zanje pošiščejo brezglutensko zamenjavo.

Primer: ZAJTRK PRED DIAGNOZO CELIAKIJE: polnozrnati kruh + maslo + med  + sveže sadje in bela kava

•   Polnozrnati kruh se nadomesti polnozrnatim bg kruhom, ki ga lahko tudi sami spečete ali kupite od zanesljivega proizvajalca.
•   Maslo in med: potrebno je biti pozoren, da se v lončku z medom in pri maslu ne uporablja isti nož/žlica, ki je bil uporabljen za mazanje navadnega kruha, saj so na njem zagotovo ostale drobtine in s tem tudi gluten – najbolje je, da celiakaš uporablja svoje maslo in med.
•      Bela kava – potrebno je preveriti ali gre za pšenično kavo, v kolikor pa pijete instant kavo pa, da je le-ta brez glutena.
•      Sadje

Na tak način si lahko celiakaš pripravi uporaben in ne predolg seznam izdelkov, ki jih dejansko lahko uživa in ki mu bo pomagal prva dva meseca, da se navadi na brezglutensko dieto. Največkrat se v teh prvih dveh mesecih nato celiakaš vključi tudi v Slovensko društvo za celiakijo, kjer dobi že pripravljene sezname določenih izdelkov in kjer mu bodo izkušeni člani radi svetovali, ali so izdelki, po katerih želi poseči, resnično brez glutena. Lahko se bo udeležil delavnic, se naučil speči kruh in pripraviti veliko drugih dobrot iz brezglutenske moke. Nekateri pričnejo spremljati tudi različne forume, spletne strani ter facebook, kjer so prav tako na voljo znanje in izkušnje dolgoletnih celiakašev, ki radi pomagajo in svetujejo. Ob sami pripravi obrokov pa je potrebno upoštevati tudi vse stroge higienske ukrepe, o čemer bom pisala v naslednjem prispevku.

Po nekaj mesecih brezglutenske diete le-ta postane posameznikov vsakdan in ni preveč zahtevna,  zahteva pa stalno pozornost. Kljub temu pa se po uvajalnem obdobju veliko celiakašev in njihovih bližnjih strinja, da celiakija je »bolezen izbora«, če te že doleti, pa tudi, da se spopasti s brezglutensko dieto vendarle ni tako zelo težko.

Pa naj zaključim – bolnik s celiakijo mora poskrbeti, da uživa strogo brezglutensko dieto, ob tem pa misliti tudi na to, kaj uživa, da bo njegova prehrana uravnotežena in bo nudila vsa potrebna hranila in energijo za dobro počutje in kar se da uspešen vsakdan.