Celiakaš in študijska izmenjava? Zakaj pa ne!

Si celiakaš? Si študent? Razmišljaš, kakšna bi bila študijska izmenjava v tujini? Te je strah tvegati? Se ti poraja na tiiiisooče vprašanj? Ne boj se in si hitro preberi mojo izkušnjo.
Fakulteta je ponudila štiri prosta mesta za študijsko izmenjavo v tujini. Kdor me pozna, ve, da sem bila brez pomislekov vpisana na seznam 🙂

Že pred samo izmenjavo sem dobila ogromno vprašanj, zakaj odhajam na izmenjavo. Ali sem pozabila, da imam celiakijo? Zakaj sem se odločila za državo, v kateri je težje poiskati brezglutenske piškote ali karkoli brezglutenskega kot pri nas?

Pa vendar, velikokrat tudi sama povem, da gre hrana skozi želodec, izredno rada poskušam in spoznavam nove okuse in sem pravi gurman po duši. A na tokratni izmenjavi sem spoznala tudi to, da je preprostost okusov in obrokov, sestavljenih iz 2-3 sestavin, pravzaprav ogromna prednost v današnji kuhi, saj smo vse preveč polni vseh barvil, konzervansev in raznih E-jev.

Vem, da je potrebno jesti in če ste dober jedec, boste to počeli tudi 5x na dan. A hrana le ni vse.
Torej, da preidem k bistvu – zakaj na Erasmus izmenjavo? Iz čisto preprostega razloga: spoznati in doživeti sebe. Ni boljšega občutka kot si sobo deliti z nepoznanim dekletom, ki je dejansko tvoja sošolka že leto in pol, a se ne spomniš kdaj si v predavalnici sploh govoril z njo… in po vseh drugačnih navadah, načinih delovanja le ugotoviš, da različnost spada skupaj in da sva si prav toliko različni kot sva si podobni. No, da ne omenjam sosednje sobe, dveh sošolcev, ki sta prav tako na izmenjavi.  #dasenebostapočutilazapostavljeno!

Skupaj vozimo rally po makadamskih poteh, preučujemo študijsko gradivo, opravljamo prakso v kliničnem okolju, delamo vse… od igre vlog z dementnimi, do brisanja solz in sočutnega zibanja dojenčkov v naročju. Preprosto, ker nam je to všeč.

Da ne pozabim na vsa skuhana kosila, pa narobe izgovorjene besede, padce na snegu, na novo spoznane ljudi, med njimi so tudi brazilski študentje, ki so prišli skoraj v japonkah in so doživeli svoj prvi sneg, prilepljeni na topel radiator #thatislife. Si predstavljaš naše poglede in umiranje ob smehu v vsem tem?!? Pa ogled znamenitih krajev, kopanje v bazenu, vse prebedele noči…. Da ne omenim repanja, ki ga do sedaj nisem nikoli, res nikoli poslušala… no zdaj repam na polno, pa tudi derem se. #PriBaaaanuuuuuu! na polno! In še ogromno majhnih skrivnosti, ki ostanejo samo med nami. 🙂 Jaz že razmišljam, kam me bodo nesla pota in kaj mi je življenje namenilo, ko se vrnem v objem domačih. 🙂

Kaj pa ti čakaš? Celiakija ni bav bav, prepustiti se toku življenja in skoči na Erasmus dogodivščino. Verjemi, se splača!!!

P.S: Sicer roko na srce, Hrvaške le ne izberi, če si želiš prihraniti vsaj malo živcev glede hrane in bolečin v trebuhu 🙂

Za piko na i pa še nekaj slikic 🙂