Brez glutena do zdravega črevesja
Svet izdelkov Strokovnjaki za prehrano
Tveganje za nastanek limfomov tankega črevesa (redko maligni tumorji), ki so znan zaplet celiakije, je lahko povišano le toliko časa, kolikor traja glutenska enteropatija, torej okvara sluznice želodčno-črevesnega trakta. To so pokazali izsledki med populacijo izvedene skupinske študije raziskovalcev na inštitutu Karolinska Instituts Stockholm, raziskovalcev v Centru za celiakijo na Columbia University Medical Center in na Mayo Clinic College of Medicine, Rochester, Minnesota, ter v Örebro University Hospital, Örebro, Švedska. Izsledki študije so bili objavljeni v publikaciji »Annals of Internal Medicine« (2013; 159: 169‒175).
Pri klasični celiakiji pride do poškodbe sluznice tankega črevesa zaradi avtoimunske reakcije oz. do atrofije resic in zmanjšane resorpcije. Prav tako je celiakija ‘povzročitelj’ prebavnih motenj, kar ima za posledico drisko in izgubo telesne teže kakor tudi slabokrvnost (anemijo) zaradi pomanjkanja železa in osteoporozo.
Natančen mehanizen, kako gluten oz. njegova frakcija ‒ gliadin ‒ poškoduje črevesno sluznico, še ni v celoti pojasnjen, kakor tudi vse do danes še nismo dobili zdravila za zdravljenje celiakije. Edina terapija je dosledna doživljenjska brezglutenska prehrana.
Ali brezglutenska prehrana ščiti pred zapleti?
Če se bolniki s celiakijo dosledno držijo diete, se tveganje zmanjša na stopnjo tveganja celotne populacije. Pri dolgotrajni nezdravljeni celiakiji je tveganje za nastanek adenokarcinomov črevesja povišano. Razjede, invaginacija (uvihanje) črevesa in stenoza (bolezensko zoženje) tankega črevesa so (redko) posledica težje oblike bolezni.
Prav tako je povečano število limfomov, ne da bi bile povsem jasne vse podrobnosti razvoja bolezni. Spremembe na črevesni sluznici naj bi ‒ v skladu s spoznanji Jonasa Ludvigssona z Univesitätsklinik Örebro ‒ igrale pomembno vlogo. Omenjeni pediater je spremljal razvoj 7.625 bolnikov na Švedskem, pri katerih so diagnosticirali bolezen v letih od 1969 do 2008.
Celotna skupina bolnikov je, kot je bilo pričakovati, pogosteje zbolela za limfomom od povprečja prebivalstva. Ludvigsson je podal standardizirano stopnjo pogostosti 2,81 (s 95-odstotnim intervalom zaupanja 2,10‒3,67). Standardizirana stopnja pogostosti je poskočila na 3,78 (2,71‒5,12) pri črevesnih lezijah, ki se kljub terapiji, temelječi na izogibanju sprožilca glutena, niso zacelile. V kolikor je biopsija potrdila, da so lezije mukoze (sluznice) zaceljene, tveganje za limfom s standardizirano stopnjo pogostosti 1,50 (0,77‒2,62) ni bilo več signifikantno povišano.
V celotni skupini je bilo le v polovici primerov možno pozdraviti enteropatijo. Vzrok za to ni jasen, saj ni bilo možno preveriti adherence bolnikov. Razen tega se je glutenu težko izogniti, ker se lahko skriva v mnogih gotovih izdelkih. Strokovnjaki predvidevajo, da pri nekaterih bolnikih poškodbe sluznice tankega črevesa kljub izogibanju glutenski prehrani ostajajo.
Diagnostična biopsija
Po mnenju Ludvigssona je študija pokazala, da se zdravniki pri diagnosticiranju ne bi smeli zanašati na prisotnost avtoantiteles v krvi. Za diagnosticiranje je nujno potrebna biopsija, kar naj bi se upoštevalo pri nadzorovanju poteka bolezni. Pri nezapleteni glutenski preobčutljivosti (brez prisotnosti avtoantiteles) praviloma ne gre za enteropatijo, prav tako ni dolgotrajnih zapletov celiakije.
