Oves – da ali ne?
Svet izdelkov Sestavine in drugo
Ovseni kosmiči, ajda, proso, kvinoja, sirek in tef so žita, ki naravno ne vsebujejo glutena. Tudi oves, kot so pokazali testi, velika večina bolnikov s celiakijo prav tako tolerira. Toda, ali bi morali biti previdni? O tem, ali je oves v sklopu brezglutenske prehrane dovoljen, vedno znova potekajo kontroverzne polemike.
Velika večina odraslih celiakašev oves v običajnih količinah do 50 g dnevno brez težav prenaša, zato je v veliko državah že vključen v brezglutensko prehrano. Razen tega ne obstaja znanstveni dokaz o škodljivosti ovsa za bolnike s celiakijo. Prav nasprotno ‒ številne študije so pokazale, da oves nima škodljivih učinkov.
Iz previdnosti strokovnjaki priporočajo previdnost pri vključevanju ovsa v brezglutensko dieto zaradi možnosti tveganja za kontaminacijo (npr. z ječmenom, pšenico in ržjo), ki je možna pri nekontrolirani proizvodni verigi od polja do krožnika. Med bolniki s celiakijo pa obstaja tudi manjša podskupina bolnikov s celiakijo, ki so preobčutljivi tudi na oves, zato se morajo v svoji dieti izogibati tudi temu žitu.
Oves je bogat s številnimi koristnimi hranilnimi snovmi: B-vitamini, cinkom, železom, magnezijem, beljakovinami in večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami. Delež balastnih snovi v ovsu znaša med 5 in 13 odstotki in je tako veliko višji kot v rižu (3‒5 odstotkov) ali koruzi (1‒2 odstotka). Balastne snovi so izredno pomembne, saj uravnavajo prebavo in poskrbijo za občutek sitosti. Razen tega je oves bogat z beta- glukani (2‒7 odstotkov), ki pomagajo znižati raven holesterola v krvi, s čimer se tveganje za bolezni srca in ožilja zmanjša. Visoka vsebnost oleinske in linolne kisline v ovsu pomembno prispeva k funkciji nekaterih organov, kot so možgani ali retina (mrežnica), in ščiti pred kardiovaskularnimi obolenji.
