Intervju z Doc. Dr. Evgenom Benedikom- 1 del

Vse pogosteje opažam, da ponudba breglutenskih izdelkov narašča, prav tako pa narašča tudi ponudba v gostinskih lokalih. Vso to hrano pa lahko uvrstimo med hitro hrano, saj večinoma najdemo piškote in izdelke z visoko vsebnostjo sladkorja, zmrznjene pice, piščančje medaljone, v gostinskih lokalih prevladujejo hamburgerji, pice in krompirček. Medtem ko je ponudba brezglutensko deklariranih žit in obrokov, ki vsebujejo zelenjavo zelo skopa. Veliko “zdravih” ljudi meni, da prehrana brez glutena predstavlja zdrav način življenja. Kako se prehranjujemo celiakaši, kako sestaviti zdrav in okusen obrok in še mnogo zanimivih informacij sem pridobila v pogovoru  z doc. dr. Evgenom Benedikom, ki je zaposlen na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pa si poglejmo kaj vse nam je povedal

1. Celiakaši vemo, da je brezglutenska dieta naše edino zdravilo, kljub temu pa si tudi mi lahko privoščimo fast food, predpripravljene izdelke, in sladkarije. Kje je meja med zdravilno prehrano in zdravo prehrano? Meje praktično ni, saj zdravilna prehrana pomeni praktično isto kot zdrava prehrana, lahko bi rekli da gre za neke vrste sinonim.  Edina razlika pri brezglutenski zdravi prehrani je ta, da glutenska živila zamenjamo za brezglutenska. Če si prikličemo iz spomina prehransko piramido, oziroma sedaj bolj aktualen in bolj primeren prehranski krog, moramo v grobem samo zamenjati glutenska škrobnata živila za brezglutenska. Seveda moramo biti pozorni tudi na pripravljena oziroma gotova živila, vključno s procesiranimi živili, ki lahko tudi vsebujejo gluten.
2. Celiakaši velikokrat ostanemo brez idej za raznolike, polnovredne in prehransko bogate obroke. Ali pa se le ti velikokrat ponavljajo. Nam lahko zaupate kakšen enodnevni jedilnik zdravih obrokov-seveda, brez glutena? Namesto jedilnika bi rad le poudaril, da se pri pripravi hrane pogosto ne zavedamo, da si obroke lahko pripravimo iz enostavnih, lokalnih, sezonskih živil. Ta živila spadajo v skupino hranilno bogatih živil in skoraj vsa ta živila so tudi brez glutena. Priprava obrokov je hitra in enostavna. Naj povem samo nekaj primerov za malice. Super se kombinira sadje z jogurtom ali skuto ali sirom. V poletnih mesecih si lahko na hitro pripravimo solato iz zelenjave, ki raste na vrtu. Od toplih jedi pa prav tako lahko pripravimo kakšno zelenjavno-mesno juho, rižoto s piščancem in domačo zelenjavo ipd. Vsi ti predlogi, pa jih je res samo peščica, so v osnovi brez glutena. Skratka,  kot že rečeno, bi rad poudaril, da bi lahko večkrat posegali po enostavnih živilih, in to vsi, ne samo ljudje s celiakijo.
3. Katera so tista živila, ki jih celiakaši velikokrat izpustimo iz jedilnika, pa bi bila priporočljiva za uživanje? Predvsem so to hranilno bogata živila, prej sem že omenil zelenjavo in sadje, dodal pa bi še mleko in mlečne izdelke ter meso, jajca in male morske ribe.  Mesnih izdelkov (paštete, hrenovke, razni namazi) in drugih procesiranih živil imamo pa na jedilniku absolutno preveč.
4. Kaj menite o veganski/vegetarijanski prehrani pri bolnikih z celiakijo? Se da z takšno prehrano zaužiti vse potrebne hranilne snovi, ki jih človeško telo potrebuje za delovanje? Vsaka oblika prehranjevanja, ki omejuje nabor živil, predstavlja povečano tveganje za pomanjkanje hranil pri človeku. Že sama brezglutenska prehrana do neke mere predstavlja tveganje za pomanjkanje hranil, predvsem če se na jedilniku ne pojavljajo dovolj pogosto hranilno bogata živila. Pri veganskem načinu prehranjevanja, ki izključi iz prehrane vsa živila živalskega izvora, pa je tveganje še nekoliko večje. Če pa združite brezglutensko prehrano in veganski način prehranjevanja, se tveganje za pomanjkanje hranil še dodatno poveča. Veganski način prehranjevanja absolutno odsvetujem vsem otrokom do dopolnjenega 18. leta starosti, po tem pa naj se vsak sam odloči, kako se želi prehranjevati.
5. Kako je z dnevno zaužito količino glutena. Se ta z zaužito prehrano sešteva? Kolikšna je dnevna meja zaužitih izdelkov z znakom (kruh, testenine, piškoti, krekerji itd) oz. le ta obstaja? Da, dnevna količina glutena se sešteva, zato se svetuje uživati tista brezglutenska živila, ki imajo nizko vsebnost glutena (manj kot 5 mg glutena/kg živila). Tega podatka sicer iz deklaracije živila ne boste našli, boste pa ta podatek našli v reviji Slovenskega društva za celiakijo, ki vsake pol leta analizira določen nabor živil v katerih določijo vsebnost glutena. Študije si glede odgovora, koliko glutena bi oseba s celiakijo lahko zaužila na dan, niso  čisto enotne. So si pa enotne, da ga mora biti čim manj, tem bolje je to za osebo s celiakijo. Sigurno varno območje je, da se zaužije manj kot 20 mg glutena/kg živila/dan. Določeni ljudje s celiakijo lahko tolerirajo tudi višje količine, a se seveda eksperimentiranje koliko glutena še neka oseba lahko zaužije, da ne bo čutila posledic absolutno odsvetuje.

V kratkem lahko pričakujete še drugi del intervjuja. 🙂

Petra Emilija