Ali lahko tudi virus sproži celiakijo?
Svet izdelkov Strokovno o celiakiji in glutenu
30% populacije ima enega ali oba gena za celiakijo HLA DQ2 in/ali DQ8, a samo pri 1% populacije – kot je pojavnost celiakije med splošno populacijo – se ta gen tudi izrazi. Zato vemo, da samo genetska predispozicija nikoli ni dovolj. Vedno je nek dejavnik iz okolja, ki deluje kot sprožilec, da se gen izrazi oz. da človek zboli za celiakijo.
V znanstvenih krogih se že dlje časa raziskuje, kateri so dejavniki, ki bi lahko sprožili celiakijo. V prejšnjem zapisu sem govorila o črevesnih bakterijah oziroma mikrobioti črevesja, saj kaže, da je le-ta pri ljudeh s celiakijo, drugačna, predvsem pa manj raznovrstna kot pri zdravih ljudeh.
Najnovejša raziskava1, narejena sicer na miškah, pa kaže v smeri, da bi bil lahko krivec tudi virus v prebavnem sistemu. Okužbe prebavil z reovirusi, še posebej pri otrocih, so precej pogoste in večinoma ne povzročajo nobenih težav oz. simptomov. Ta raziskava, objavljena v znanstveni reviji ‘Science’ kaže, da bi lahko okužba z reovirusom spodbudila razvoj celiakije pri določenih posameznikih. Reovirusi sicer sprožijo zaščitni imunski odziv. A ko se je v mišjih prebavilih pojavil gluten, se samo pri eni vrsti reovirusa, namesto, da bi t.i. regulatorne imunske celice, ki ustvarjajo toleranco (kar pomeni, da preprečujejo imunski odziv na neškodljive stvari, kot so npr. hranila) preprečile napad imunskih celic na antigen glutena in ga zaznale kot nekaj neškodljivega, to ni zgodilo. Ta vrsta virusa je preprečila nastanek regulatornih imunskih T celic v črevesju. Namesto tega so se začele množiti imunske celice proti prehranskemu antigenu, torej glutenu. Infekcija je povzročila, da so se začela tvoriti protitelesa proti virusu, obenem pa se je mišje telo z vnetjem odzvalo tudi na gluten.
Zanimivo je tudi, da so ugotovili, da imajo ljudje s celiakijo večje vrednosti protiteles proti reovirusom, kar kaže na to, da so bili nekoč izpostavljeni tej okužbi.
Herbert Virgin, virolog z Univerze v Washigtonu2 se je na raziskavo odzval takole: »Že dolgo razmišljamo v smeri, da bi virusna infekcija lahko sprožila avtoimuno bolezen. Ta študija bi bila lahko dokaz tega fenomena in uvid v mehanizme, kako se to zgodi pri celiakiji.«
Tovrstne raziskave nam bodo v bodoče pomagale, da bomo bolje razumeli ozadje bolezni, morda pa bodo začrtale tudi pot pri iskanju možnosti kako bolezen tudi preprečiti.
1. Bouziat R et al., (2017) Reovirus infection triggers inflammatory responses to dietary antigens and development of celiac disease. Science; 356: 44-50.
2. Washington University v Sant Luisu (2017) https://wupathlabs.wustl.edu/virgin/
