VITAMIN D: VEČ KOT SAMO ZA ZDRAVJE KOSTI!

Svet izdelkov Znanje za zdravje

Vitamin D poznamo predvsem kot vitamin pomemben za močne kosti. A njegov vpliv je precej širši. Vitamin D je pravzaprav hormon, ki je bistvenega pomena za imunski sistem, srce in ožilje, mišice. Nove raziskave pa kažejo povezave med pomanjkanjem tega vitamina ter kožnimi, rakastimi in ledvičnimi obolenji1.

Najboljši vir D vitamina je sonce, zato imamo najnižje vrednosti D vitamina pozimi in zgodaj spomladi. S hrano ga ne dobimo veliko; najboljši viri so: jetrca, jajca in mastne ribe. 

Pričakovati je, da bomo imeli konec poletja optimalne vrednosti vitamina D, ki bodo zadostovale za potrebe organizma do naslednje pomladi, vendar pogosto temu ni tako. Čeprav ne morem govoriti o velikem vzorcu testiranih in sodim le na podlagi izkušenj, ko sem nekaj ljudi zgodaj jeseni, napotila na merjenje vrednosti vitamina D so bili rezultati pri vseh vse prej kot spodbudni. Vrednosti vitamina D pri vseh so se  namreč gibale na spodnji meji priporočljivih vrednosti. Na podlagi teh podatkov seveda ničesar ne zaključujem, a v znanstveni srenji se govori o pandemskih razsežnostih pomanjkanja: ocenjujejo, da bi kar milijarda ljudi na Zemlji trpela za pomanjkanjem vitamina D 1-3, pri čemer je pomanjkanje opazno prav pri vseh starostnih skupinah 1,3.

Ena izmed rizičnih skupin so odrasli s celiakijo: pomanjkanje vitamina D pri njih je namreč bolj pogosto, kot pri odraslih, ki nimajo celiakije. Vitamin D je potreben za absorpcijo kalcija, uravnava primerno raven kalcija in fosfata v krvi, vpliva na mineralizacijo in rast kosti, mineralno kostno gostoto, zato je pomanjkanje povezano z večjim tveganjem za osteopenijo in osteoporozo 4,5, 6. Obenem in nič manj pomembna pa ni njegova vloga pri imunskemu sistemu, delitvi celic in zniževanju vnetij1,7.

Ker raziskave dokazujejo, da dodajanje 2,000 IU D vitamina dnevno v zimskem času učinkovito znižuje tudi pojavnost prehladov in gripe, je morda smiselno razmisliti o testiranju vrednosti D vitamina pri posameznikih, ki so nagnjeni k virozam in prehladom8,9.

V prehranskih dodatkih se D vitamin pojavlja v obliki D2 (ergocalciferol) ali D3 (holekalciferol). Oblika D3 je dokazano boljša, saj ga lahko telo hitreje in bolje uporabi10.

 

1. Holick MF (2007) Vitamin D deficiency. The New England Journal of medicine; 357:266-81.

2. Vitamin D council (2016) Vitamin D and other vitamins and minerals. https://www.vitamindcouncil.org/about-vitamin-d/vitamin-d-and-other-vitamins-and-minerals/

3. Gordon CM, DePeter KC, Feldman HA, Grace E, Emans SJ (2004) Prevalence of vitamin D deficiency among healthy adolescents. Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine; 158:531-7.

4. Kemppainen T1, Kröger H, Janatuinen E, Arnala I, Kosma VM, Pikkarainen P, Julkunen R, Jurvelin J, Alhava E, Uusitupa M (1999) Osteoporosis in adult patients with celiac disease. Bone;24(3):249-55

5. Albulova EA, Drozdov VN, Parfeno AI, Viazhevich IuV, Petrakov AV, Varvanina (2010) Bone mineral density in patients with gluten-sensitivity celiac disease. Ter Arkh.; 82(2):43-8.

6. Institute of Medicine, Food and Nutrition Board (2010) Dietary Reference Intakes for Calcium and Vitamin D. Washington, DC: National Academy Press

7. Norman AW, Henry HH (2006) Vitamin D. In: Bowman BA, Russell RM, eds. Present Knowledge in Nutrition, 9th ed. Washington DC: ILSI Press.

8. Aloia JF and Li-ng M (2007) Epidemic Influenza and Vitamin D. Epidemiology and Infection,135: 1095-1098.

9. CANNELL, J. J., VIETH, R., UMHAU, J. C., HOLICK, M. F., GRANT, W. B., MADRONICH, S., … GIOVANNUCCI, E. (2006) Epidemic influenza and vitamin D. Epidemiology and Infection, 134(6), 1129–1140.

10. Houghton LA Vieth R (2006) The case against ergocalciferol (vitamin D2) as a vitamin supplement. American Journal of Clinical Nutrition;84 (4) 694- 697