ČREVESNE BAKTERIJE IN CELIAKIJA

Svet izdelkov Znanje za zdravje

Morda si težko ali pač neradi predstavljamo, da v naših telesih živi okrog dva kilograma mikroorganizmov – predvsem bakterije – in večina, približno 90% jih je v debelem črevesju, kjer so najbolj ugodni pogoji za njihov obstoj. S spoznavanjem pomena te mikro populacije so znanstveniki o njej začeli govoriti kot o dodatnem, pridobljenem organu.

Mikrobiota kot strokovno pravimo tem prebivalcem našega črevesja ima izredno pomembno vlogo pri uravnavanju imunskega sistema, metabolizma in je za naše zdravje ključnega pomena. Optimalna mikrobiota je raznovrstna, kar pomeni, da jo sestavljajo številne različne vrste bakterij.

Vemo, da je vaginalni porod eden izmed dejavnikov, ki vpliva na optimalno naselitev dobrodejnih bakterij v črevesje novorojenčka, ki jih dobi iz maminega porodnega kanala. Dojenje še dodatno vzpodbudi razraščanje dobrodejnih, predvsem bifidobakterij. Včasih smo mislili, da je materino mleko sterilno, a ravno nasprotno, vsebuje veliko probiotičnih bakterij (in posebnih vrst ogljikovih hidratov, ki služijo kot hranilo probiotičnim bakterijam), ki pomagajo pri razvoju dojenčkovega imunskega sistema in ga varujejo pred infekcijami1. Posebne imunske celice naj bi te probiotične bakterije prinesle iz materinega črevesja do mlečnih žlez, z namenom da se naselijo v črevesju novorojenčka1. S temi spoznanji je odločitev za vrsto poroda in dojenje, kadar je le-to možno, lažje. Do tretjega leta naj bi se mikrobiota kar precej ustalila, kasneje v življenju pa nanjo lahko vplivamo predvsem s prehrano.

Najnovejše študije o celiakiji kažejo, da bi lahko neravnovesje črevesne mikrobiote igralo pomembno vlogo pri nastanku celiakije2,3. Bolezen bi bila lahko povezana z interakcijami med črevesno mikrobioto, poškodovano črevesno sluznico in imunskim sistemom2. Spremembe v mikrobioti lahko povzročijo vnetje in ljudje s celiakijo imajo v svojem črevesju, v primerjavi z zdravimi, manjše število dobrodejnih in več potencialno patogenih bakterij2. Prav tako so ugotovili, da imajo otroci s celiakijo manj dobrodejnih laktobacilov in bifidobakterij3. Po brezglutenski dieti se stanje pri večini sicer izboljša, ne pa pri vseh2. Specifični probiotični sevi iz vrst laktobacilov in bifidobakterij naj bi celo ščitili epitelijske celice pred poškodbami povzročenimi z gliadinom3. Probiotiki torej lahko vplivajo na vnetni odziv, zato čim pogosteje vključimo v svojo prehrano probiotična živila, fermentirano hrano; naravno kisano zelje, zeljnico in drugo naravno fermentirano zelenjavo. Pri fermentaciji bakterije in kvasovke presnovijo ogljikove hidrate v zelenjavi, žitih tako, da le-ti razpadejo na manjše enote. Tako  ogljikovi hidrati postanejo lažje prebavljivi, obenem pa ta hrana postane vir dobrodejnih probiotičnih bakterij. Ne pozabimo na modrosti naših prednikov; fermentacija je najbolj naraven način konzerviranja hrane, ki ga človek uporablja že tisočletja. Zdaj pa vemo, da to ni edini namen in da prinaša še druge koristi za naše zdravje.

1.Fernández L. et al. (2013) The human milk microbiota: Origin and potential roles in health and disease. Pharmacological Research; 69: 1-10.

2. Marasco G et al. (2016) Gut Microbiota and Celiac Disease. Digestive diseases and sciences; 61:1461-72.

3. de Sousa Moraes LF et al. (2014) Intestinal microbiota and probiotics in celiac disease. Clinical microbiology reviews; 27:482-9.