Bojevniki sami sebi…

Velikokrat sem že pisalala, da si celiakaši kopljemo jamo sami, predvsem v restavracijah, slaščičarnah, šolski menzi itd…vseeno pa se mi zdi, da vse večkrat udarjamo en po drugem in smo tako bojevniki sami sebi, medtem ko bi morali držati skupaj in se boriti za dobro vseh nas.

Toliko kot je celiakašev, tolikšne so tudi razlike v naši dieti. Seveda so pravila brezglutenske diete enaka za vse. Tako tiste z Marsh-em tip 1 kot tiste z 3c. Razlikujejo se naši okusi, pa tudi gospodinjstva…od popolnoma brezglutenskih, do mešanih. Ampak večinoma vsi vemo kaj je prav in kako izbirati same izdelke in sestavine za določene jedi. 

Vedi te pa, da nismo enaki. Če nekdo ne reagira na rižoto iz restavracije ali čokolado brez označenih sledi glutena, še ne pomeni, da izdelka sta primerna v naši dieti. Tako pa tudi ko vidimo celiakaša, ki je izdelek oz. ga uporablja v gostinstvu sami ne uporabljamo ali ne uživamo, ne pomeni, da le ta vsebuje gluten. 

Zato je potrebno biti previden. Ne soditi drugih, temveč si zaupati. Postaviti standarde, ne samo doma tudi izven doma.  NI Vsaka jed,   ki se zdi preprosta v osnovi tudi brezglutenska!, Tako kot tudi ne vsaka jed iz žara, pa raznorazne solate tudi ne! 

Postavljajte vprašanja, če tudi se vam zdijo neumna, niso. Ocenite znanje pripravljalca hrane, ocenite tveganje za kontaminacijo. Tudi sestavine jedi. Pa tudi list z alergeni, ker dan danes je super ko vsaka restavracija označi da vse jedi vsebujejo kar vse alergene, kdo se bo sploh ukvarjal še z tem dodatnim delom. 

Za nas celiakaše pa je pomembno, da se podpiramo v striktnosti dietnega režima, si delimo izkušnje, mnenja in spodbudne besede. Skupaj debatiramo o novih izdelkih, receptih. Se družimo, krepimo prijateljske vezi in pripomoremo k ozaveščanju in poznavanju celiakije v restavracijah, slaščičarnah, bolnicah, šolah, vrtcih, fakultetah.

Seveda si na takšen način lahko zagotovimo tudi večjo podporo strokovnjakov in dodatne bonitete, ki bi jih bili veseli odrasli bolniki.

Kako pravijo? “V slogi je moč!”…In mi zmoremo, dodajam jaz.

Petra Emilija