Življenje na študentske bone

Svet izdelkov Življenje s celiakijo

Zakorakali smo v oktober in tako smo tudi študentje s polno paro začeli študijsko leto. Boniteta večine študentov je med drugim tudi hrana na študentske bone. Zakaj za večino? No, za študente s celiakijo tudi kljub +10 bonom le ni vse tako rožnato. Kaj vse pa si lahko celiakaš privošči na študentske bone?

Ob vsem upanju, da bo tudi za nas, študente z brezglutensko dieto, posijalo sonce s kakšno boniteto pri študentski prehrani, pa vendar iz leta v leto obupujem, ker vem, da smo temu podvigu vedno bliže, a vseeno še kar daleč. 

Opažam, da večina ljudi smatra pripravo brezglutenske prehrane po principu: izloči belo moko, testenine in kruh, pa si na konju. A v resnici smo kar daleč od njega. Dejansko po tej logiki bolj na psu… ampak dobro. 

V gostinskih lokalih pa so za naročilo več  pripravljeni narediti vse. Ker ko gost odide, je za njih zgodba končana, a za nas se takrat v resnici šele začne. 

Saj tako ali tako nihče ne ve, kaj se dogaja za 4 stenami stranišča. To vemo le mi in gastroenterolog ob ponovitvi vseh preiskav #jajks #auč

Res je, da je manj več, a tokrat to ne bo držalo. Idealnih pogojev ni, čarobne tabletke tudi ne. In tako nam v večini preostane le eno – da si svoje obroke pripravimo sami.

Da se posvetimo vsakemu izdelku in preučimo deklaracijo v nulo, pa po več letih tako že na pamet veš kje se skriva ječmenov slad in določeni E-ji.

Včasih se zalotim, da predobro poznam deklaracije, saj kar sama najdem napako med dvema enakima izdelkoma -.-. Cenovno dostopni izdelki za nas v večini odpadejo, saj smo pa tako ali tako bogati in samo vesolje mi lahko pomaga pri 7x višji ceni hrane od ostalih študentov, ki jedo na študentske bone in od dodeljene štipendije še privarčujejo. #KajPa Jaaaz ?

Velikokrat ostanem brez obroka, ker v bližini fakultete ni ustrezne restavracije, ki bi to omogočala, ali pa je ustrezna kakšen kilometer stran in ni dosegljiva v 45 minutah, ki so nam namenjene za kosilo. Tudi sama pa si kdaj pa kdaj privoščim daljši spanec, ki ga moji podočnjaki krepko potrebujejo. In telo tudi.

Saj velikokrat mi kdo reče, pač ne ješ na študentske bone, tako ješ bolj zdravo… A študentski boni ne prinesejo samo cenovno ugodnega obroka, so vstopnica v socialni svet, z družbo se da vedno premostiti dolgčas, naučiti kaj novega ter sprejeti sebe in druge takšne kot so. In tudi hrana je tako bolj okusna 🙂

Petra Emilija