KOLONIJA JE ŽIVLJENJE :)

Svet izdelkov Življenje s celiakijo

Kadar imam čas, rada obujam spomine na svoje otroštvo. Tako z družino velikokrat skupaj gledamo fotografije, ki so nastale ob ponosnih uspehih malih korakov, vse do podelitve maturitetnih spričeval, raznih potovanj po svetu in še mnogo spontanih trenutkov vzponov in padcev…verjamem, da to na trenutke počnemo vsi, od malih do velikih, z babicami, dedki, tetami in strici…#LušnoJe

Tako imam tudi sama v svoji omari prav posebno škatlo, ja to je čisto navadna škatla od čevljev, ovita v pisan papir in napolnjena z najlepšimi trenutki, občutki, fotografijami in izdelki oz. darili, ki sem jih dobila od otrok ali pa sem jih izdelala sama…kje? v koloniji seveda

Ste kdaj tudi sami odšli kot otrok v zdravstveno kolonijo ali na rehabiltiacijo? Moje popotovanje skozi kolonije se je začelo že zelo kmalu, pri 4letih in pol sem se prvič odpravila na 14 dnevno misijo na otok Krk…letos se tako zame zaključuje že kar 22 kolonija zapored #Ponosna

Letos sta za mano kar dve koloniji, obe polni novih doživetji, prijteljev, smeha in lepIh spominov…itak, brez obiska zdravnika ne gre, AMPAK TAKO PAČ JE. Vse te obiske pa odtehtajo, nasmehi na licih otrok, občutek varnosti, ljubezni, obmetavanja z vodnimi baloni, polivanje z vodo, plavanje, športne aktivnosti, občutek nevarnosti ob igranju junglee speda…ja iz teh čisto preprostih stvari pa nastanejo nepozabni trenutki in prijateljske vezi, ki trajajo celo življenje.

Vsak otrok ima svojo zgodbo, s katero se zapiše globoko v srce vseh nas prostovoljcev ter nas tako pripravlja na nove podvige in odpira pogled ter širi obzorja.

Zakaj ravno kolonija, ne vem, lahko pa rečem, da KOLONIJA =ŽIVLJENJE V MILNEM MEHURČKU, ker si obkrožem z ljudmi, otroki,..ter počneš vsakdanje stvari ob enem pa se naučiš odgovornosti, samostojnosti in veliko je tudi takšnih, ki v koloniji občutijo varnost, ljubezen, ter si najdejo nekoga, ki bo prisluhnil njegovi zgodbi, vprašanju ali pa se mu bo samo nasmehnil in ga preprosto objel. Kadar se kolonija konča, pa se v grlu naredi cmok, in srce postane zaskrbljeno…kam, gredo otroci, kaj bodo počeli in vsak možganski um upa, da se drugo leto zopet srečamo!

Tudi otroci z celiakijo se lahko udeležijo obnovitvene rehabilitacije, ki je letos potekala na Debelem rtiču. Slike povedo več kot tisoč besed 🙂 …mi smo se imele super in upam, da drugo leto zopet ponovimo 🙂

Napisala : Petra Emilija Kompan, med. sestra

Slike: osebni arhiv, slovensko društvo za celiakijo. OPOZORILO: Vsakršno kopiranje slik je prepovedano!