Intervju s Špelo Meden, dr. med., specialistko interne medicine

Svet izdelkov Življenje s celiakijo

Vse več bolnikov s celiakijo se kljub strogi brezglutenski dieti še zmeraj srečuje s prebavnimi težavami, bolečinami v trebuhu, sklepih, utrujenostjo. Ali je za vse to res kriva nedosledna dieta? Kako ukrepati? Kdaj obiskati zdravnika? Za odgovore sem povprašala Špelo Meden, dr. med., specialistko interne medicine.

Pri svojem delu srečujete ljudi z različnimi prebavnimi obolenji, med njimi smo tudi bolniki s celiakijo. S kakšno klinično sliko pridejo do vas?

Klinična slika bolnikov, pri katerih odkrijemo celiakijo, je zelo raznolika. Veliko bolnikov toži za neznačilnimi bolečinami v trebuhu, napihovanjem, neješčnostjo, nekateri opažajo spremembe v odvajanju blata (kronične driske, mehkejše blato, nekateri so zaprti), spet drugi nepojasnjeno hujšajo. Večkrat so bolniki napoteni zaradi slabokrvnosti, kožnih sprememb, ki jih opažamo pri bolnikih s celiakijo (Dermatitis herpetiformis Duhring).  Občasno pa bolniki sami ne opažajo težav in pridejo na pregled, ker so družinsko obremenjeni s celiakijo.

Je med odraslimi pogostejša tipična ali atipična oblika celiakije?

Pri odraslih pogosteje opažamo atipične oblike celiakije. Klasično sliko, ki se pogosto opaža pri otrocih, srečamo redko.

Velikokrat slišimo različna mnenja glede negativnih protiteles tTGIg. Kdaj se odraslim kljub negativnim protitelesom potrdi celiakija?

Za postavitev diagnoze celiakije pri odraslih, ki so serološko negativni, se odločimo po tem, ko izključimo druge vzroke, ki bi lahko povzročili podobne histološke spremembe v sluznici dvanajstnika, kjer bolniki navajajo klinično izboljšanje ob prehodu na dieto in je po prehodu na brezglutensko dieto  vidno tudi ustrezno izboljšanje histološke slike. Pri bolnikih opravimo tudi genetsko testiranje, da dokažemo, da je bolnik nosilec ustreznega genetskega zapisa (nosilec DQ2 ali DQ8).

Podoben problem predstavljajo tudi bolniki, pri katerih ob postavitvi diagnoze (pred prehodom na dieto) nismo testirali seroloških kazalcev-protiteles.

Kdaj začeti z brezglutensko dieto?

Z brezglutensko dieto je potrebno počakati do potrditve diagnoze, sicer so lahko izvidi lažno negativni. Za imunološki odziv s povišanimi serološkimi kazalci in histološkimi spremembami dvanajstnika je namreč potreben stik sluznice tankega črevesa z glutenom.

Razlika med intoleranco na gluten in celiakijo? 

Glutenska intoleranca opisuje sindrom, pri katerem pride do težav po zaužitju žit, ki vsebujejo gluten. Ob tem ni prisotnih ne seroloških ne histoloških sprememb, ki so značilne za celiakijo. Bolniki pogosto opisujejo napihovanje, bolečine  v trebuh, spremembe v odvajanju blata, nekaj ur ali dni po zaužitju hrane, ki vsebuje gluten. Klinična slika je lahko zelo podobna tisti pri celiakiji. Sumi se, da ni sam gluten tisti, ki povzroča težave pri teh bolnikih, temveč naj bi šlo za  fermentirane, slabo absorbirane oligo-, di- in monosaharide. Ker je pri brezglutenski dieti zmanjšano tudi število slednjih, so tudi težave na dieti manjše.

Kako pomembna je stroga brezglutenska dieta? Kakšne so dolgoročne posledice nevedne ali zavedne kršitve z glutenom?

Glede na to, da brezglutenska dieta prinaša precej omejitev, je upoštevanje diete pri nepoučenih bolnikih slabše. Nekateri imajo po uživanju glutena hude težave, medtem ko drugi problemov ne zaznajo. Zavedati se je potrebno, da neupoštevanje diete lahko vodi v številne zaplete.

Kljub dobremu počutju in ustrezni telesni teži, lahko neustrezna dieta vodi v pomanjkanje mikrohranil npr. vitamina D (slednje vodi v izgubo kostne mase), železa, folatov…

Številne študije so dokazale povečano obolevnost  in tveganje za  maligne bolezni pri bolnikih, ki niso na ustrezni dieti (npr. limfoproliferativne bolezni, gastrointestinalni raki), povečano je tveganje za razvoj drugih avtoimunih obolenj (npr.Hashimotov tiroiditis). Nosečnice, pri katerih celiakija ni znana in niso na ustrezni dieti, imajo pogosteje prezgodnji porod, zastoj ploda v rasti.

Velikokrat preberem, da imajo celiakaši kljub strogi dieti težave. Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?

Nujen obisk zdravnika je potreben pri bolnikih z znaki alarma, ob tem, da je dieta ustrezna (nepojasnjeno hujšanje, hude bolečine v trebuhu, nenadno zaprtje, kronična driska). Obisk svetujem tudi, kadar težave kljub ustrezni dieti vztrajajo. Sicer naj bi bolniki s celiakijo opravljali redne preglede v gastroenterološki ambublanti enkrat letno oz. prej v primeru težav.

Kako celiakija psihično vpliva na bolnike?

Nezdravljena celiakija lahko vodi v številne motnje razpoloženja, zelo pogosto je pri bolnikih opisana depresija. Težave ob prehodu na dieto običajno izzvenijo.

Opažam pa, da so bolniki s celiakijo občasno v stiski zaradi nerazumevanja okolice za njihovo bolezen. Tu se mi zdi zelo pomembno vključevanje bolnikov v ustrezna društva, kjer se srečujejo z drugimi bolniki, opravlja se redna izobraževanja, kuharske delavnice…, s čimer posameznik lažje sprejme nov življenjski stil.

Bi želeli za konec še kaj sporočiti?

Vesele praznike vsem in veliko veselja pri pripravi brezglutenskih prazničnih dobrot.

 

Hvala Špeli Meden, dr. med., spec. interne medicine za sodelovanje v intervjuju.

 

Petra Emilija