V poraslost slovenskih gozdov..

Svet izdelkov Na poti

Zakorakali smo v december, mesec lučk, pisanih božičnih drevesc, veselja…pa tudi snega imamo nekaj. 🙂 Vseeno pa  se bom vrnila nazaj, v zadnji vikend novembra, ko sem se suvereno prijavila na zimsko nočno orientacijo. Tako rekoč odkrivanje  slovenskih gozdov. Ooojaaa..kako je bilo? Zelo zanimivo 🙂

Rada hodim po gozdu, tudi v hribe, predvsem skupinsko in umirjeno z normalnim pohodniškim tempom. In med hojo zasanjano opazujem okolico in naberem kakšno dobroto 🙂 

med brskanjem po Facebooku sem naletela na objavo, da iščejo člana za nočno orientacijo. Malo se pozanimam kako kako vse skupaj poteka. In se prijavim. Iskreno občutki so bili nevtralni, brez posebnih pričakovanj. Na dan odhoda na hitro spakiram nahrbtnik, samo najnujnejše seveda. Spoznam sovjo ekipo Krtke z Jazbecem na čelu 😛 in vse se zdi zelo lepo. 

Pred samo orientacijo smo reševali teste…mhm, na tem testu sem dosegla najmanj možnih točk izmed vseh mojih testov do sedaj. No točnega števila točk ne poznam, ker na vpogled nisem šla, ampak vem da se število giblje nekje med 0 in 2 in ne kaj več #oprostiteKrtki. #KajČem …

In kako je potekala pot…zanimivo in vznemirljivo…od trnja do trnja in naravnost v drevo bi bil popolni opis. 😛 Malo za šalo malo zares. Pot je bila dolga okoli 7 km in prehodili bi jo naj v 3h urah ..nooo mi smo jo v 7h 😀 Po poti nas je čakalo 10 kontrolnih točk, ki jih je bilo potrebno najt glede na zemljevid, ki so nam ga dali. Po mojih ocenah smo bili več kot uspešni. 

Našli smo tudi vse točke, razen tiste za katero smo se najbolj trudili in prečesali gozd po dolgem in počez. na metre dolge robide so se mi zapičile vsepovsod. Na četrtem KT sem izgubila telefon po poslanem sms sporočilu..umiram #Ironično?, a sem ga uspešno dobila nazaj.  Sredi najbolj zaraslih gozdov smo ostali 4 z 2 svetilkama, 3 je obupala sredi poti, moja pa že na samem začetku ni presegla neke svetlobe #Preveribaterijopredpotjo #zakajže? 

Na 5TK oz. nalogi z labirintom…sem se zabila v vejo drevesa. Še danes imam krasto sredi čela. In miljon vprašanj vseh, ki me poznajo. ;D. To da sem plava po golenih in stegnih  ni nič nepričakovanega. Operacije nohta naslednji dan sploh ne v podrobno omenjala.  Ampak smo preživeli in glede na sliko sodeč…srečno :). Presenetljivo dobro nam je šla naloga na predzadnjem KT-ju, ker kdo bi poznal zgodbico bolje kot mi xD.

Hvala krtki za vsako postavljeno vprašanje: Petra Emilija, si ok? Kje si? Bo šlo?…in za vleko iz najbolj trnastih predelov slovenskih goščav. Ker drugače kot po štirih ni šlo. Bil je prizor kot bi gledali malega otroka, ki ne more na tobogan…in na sredini pade dol. #adijopamet. BUT, IT WAS FUN! 

Kljub temu smo končali na 7. mestu, kar ni slabo glede na to, da so me imeli v ekipi ampak ,hej! tud js sm se potrudla kokr je šlo 😛 :)))  Za nadaljnje nočne orientacije vem, da bom s seboj vzela meter, rezervne baterije za svetilko…in ne bom oblečena kot medved. Ker ko sem se slekla so tla izgledala  kot bi nekdo pobril ježa.

Hvala krtki..bilo mi je v veselje 🙂 Upam, da še odpravimo na kakšno doživetje skupaj. 😀

 

Za danes, je napisanega dovolj. Zato vam pokažem sliko izdelka, katerega izdelava je sledila po orientaciji. Recept pa v naslednjem blogu, kajti bila je res odlična :))

 

 

Petra Emilija