Življenje je lepo

Se zavedamo kako nam je lepo?

Svet izdelkov Na poti

Pred dobrim mesecem dni sem še s tremi sošolci odšla na Erasmus + študentsko izmenjavo na Hrvaško, kjer se imamo seveda odlično. Se družimo, spoznavamo nove ljudi, kulturo. Ker tukaj opravljamo tudi prakso v javnih zdravstvenih ustanovah in tako spoznavamo tudi način dela. Kljub temu pa sem spoznala, da življenje bolnikov s celiakijo ni tako preprosto in enostavno kot pri nas. Pa kljub temu – ali sploh vemo, kako preprosto lepo nam je?

Večina celiakašev ve, da na Hrvaškem bolnik z celiakijo dobi 10 kg brezglutenske moke mesečno, izbirajo lahko med tremi do štirimi vrstami mok, jih med seboj količinsko kombinirajo glede na uporabo v domači kuhinji. Participacija za 10 kg moke je od 20-40 kun(2,70 – 5,40 €). Res se sliši bajna ponudba.

Tisti, ki čisto vse brezglutenske dobrote naredijo doma, vedo da je včasih 10 kg moke na mesec tudi premalo. V večjih mestih, kot je Zagreb, je ponudba brezglutenskih izdelkov dokaj pestra, medtem ko v manjših mestih ne najdeš popolnoma nič. No, sama sem v Supermarketu našla Schar prestice in kruh, ki pa so bili kar konkretno dražji ob primerjavi enakega izdelka kupljenega v Sloveniji. Žal, čez mejo hrana ni poceni, prav tako pa vse tudi obdavčijo z 25 % davkom, kar je ogromno! Moka v trgovini stane do 45 kun, kosmiči od 30 kun pa naprej. Tako da so na žalost pri sosedih izdelki dosti dražji kot pri nas. In je tako navsezadnje res težko, ker nikjer nimajo brezgutenskih izdelkov, kaj šele jedi. Vseeno pa se ljudje tukaj odlično znajdejo v pripravi hrane brezglutena.

V Slovenji sedaj dobimo res veliko izdelkov raznih ponudnikov, ki celiakašem olajšajo in olepšajo marsikatero priložnost ali pripravo, izdelki so glede na naš standard in cene istih izdelkov po svetu v srednjem cenovnem razredu, pa tudi zunaj že lahko kaj pojemo oz. imamo kar dve čisto brezglutenski restavraciji Lipa in Cojzla.

Posebnih olajšav na Hrvaškem, poleg moke na recept, nimajo. Pri nas je za to kar dobro poskrbljeno, saj celiakaš kljub temu le ima ugodnosti, na žalost le do 18 oz. 26 leta (v kolikor se šola). Za odrasle se borimo in se tudi bomo izborili.

Vseeno nam le ni tako slabo, kot se nam zdi, problem je morda bolj v tem, da ne znamo pogledati na situacijo z druge perspektive. Pa je to res tako težko?

Petra Emilija